ponedeljek, 7. september 2015

poslovila sem se od poslavljanja od tebe. zvesteje ne gre čakati. najsi sem bila jezna ali žalostna, čakala sem, pa čeprav samo, da bi se spodobno poslovila. da bi ti rekla še enkrat zadnjič danes sem se usedla na vlak, in odpeljala. zanalašč se nisem poslovila še od drugih. puščam odprta vrata za naslednjič, ko bo zrak bolj čist, in bom vse opravila naenkrat.
ker poslavljanje ni zares potrebno, zares poslovila sva se že, ko sva se imela še rada.  ko sva si bila še zanimiva. ko še nisva imela časa, da bi se ukvarjala z zaresnimi stvarmi. vendar sem po raztelešenju, ki si mi ga prizadejal, pričakovala, da boš moje telo nesel k počitku.

ni še čas, vendar se boj trenutka, ko bo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar