vraževerje 1.0.

dober primer, kako vraževerje vsekakor ni v pomoč v vsakdanjemu življenju je naslednji primer:
ker veš, da je odpirati dežnik v zaprtih prostorih karseda neprimerno in ti bo za vrat nakopalo veliko nesrečo
in si več nesreče že res ne moreš privoščiti
dežnika raje ne odpreš in tvegaš mokre lase in dežne kaplje na očalih in stisneš pesti za srečo

vendar se izkaže, da je bil dežnik vendarle polomljen in se zalotiš pri prevpraševanju, ali ni že to dovoljšna nesreča
oziroma kaj bi šele bilo.

(ko se zvečer zaviješ v odejo, ki so ti jo bili spleli pajki iz hvaležnosti, ker si jih pustil živeti, saj so pajki pri hiši znak sreče)

poslovila sem se od poslavljanja od tebe. zvesteje ne gre čakati. najsi sem bila jezna ali žalostna, čakala sem, pa čeprav samo, da bi se spodobno poslovila. da bi ti rekla še enkrat zadnjič danes sem se usedla na vlak, in odpeljala. zanalašč se nisem poslovila še od drugih. puščam odprta vrata za naslednjič, ko bo zrak bolj čist, in bom vse opravila naenkrat.
ker poslavljanje ni zares potrebno, zares poslovila sva se že, ko sva se imela še rada.  ko sva si bila še zanimiva. ko še nisva imela časa, da bi se ukvarjala z zaresnimi stvarmi. vendar sem po raztelešenju, ki si mi ga prizadejal, pričakovala, da boš moje telo nesel k počitku.

ni še čas, vendar se boj trenutka, ko bo.