Razočaranje ob spoznanju, da si vedno drugi, in vedno hujši.
(Tisti slabši.)
Ampak jaz sem samo pasme druge,
v osnovi smo vse iste psice.
Moja ljubezen je država, ki jo uničujejo nesoglasja njenih ljudi in dolgovi.
Vsakokrat je potrebno odtrgati del mene, da se poteši neskončen ego tožnikov.
Planila sem.
Šele sedaj, v polnem skoku, vidim ostre konice, nastavljene na cilju.Preutrujena sem se ponovno reševati. Raje bom počasi umirala, četudi me zbuja le špik stražarjev, ki preverja
če sem sploh še živa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar