veter je kamen zmaličil v prah plast za plastjo medtem ko sem te čakala

nespomini

Če pomislim za nazaj


mi ne tehnični pouk niti gospodinjstvo nista šla preveč od rok

* must be agender like miley cyrus *

če lahko on še kar živi

bom pa še jaz

kislina

S Stefani sva šle na izlet s šolo. Na morje. Morda Španijo. Ne vem. Okolica mi je bila tuja, eksotična. Veliko sošolcev je šlo zraven, ne vem, morda smo bili v srednji šoli.

Crknila mi je baterija na telefonu, kot že tolikokrat poprej. Jezila sem se, bilo je veliko prizorov, ki sem jih hotela ujeti na instagramu, pa nisem mogla.
Sposodila sem si telefon od Stefani. Tudi njen telefon dela dobre slike. Rekla sem ji, naj mi jih pošlje.
Medtem ko sem slikala sončni zahod, in ljudi, ki se igrajo v morju, palme in pesek, sem iskala zanimivejše kadre. Ujela sem ga- moškega na drevesu, oblečenega v tigrov kostum, iz katere mu je gledal penis. Slikala sem ga, da bi se kasneje s prijatelji vsi skupaj lahko zgražali in se iz njega norčevali. Odličen pogovor za pijane najstnike, neokrnjen um, vero v ljudi.

Stefani je rekla, da bi si rada šla ogledat lokalni zapor. Baje je poseben, španska gradnja, ona je umetnostna zgodovinarka, pa sem šla z njo.

Zapor je bil prazen, kot da ni paznikov, vstopile sva brez problemov. Res lepa zgradba.
Slikale sva jo, večkrat.

Kot v snu Stefani kar naenkrat prestopi zidove sten, kot duh. Kot da ji materija več nič ne pomeni. Pogleda me v oči.  Izbuli jih. V strahu, ne vem, morda bolečini. Nenadoma iz njenih polnih ustnic zleti curek bele, spermi podobne snovi.  Poskusim sem se ji izogniti vendar me je zadane.  Tisti erektirani penis naju je nekako okužil. Paralizirana padem na tla, nato še sama začnem bljuvat isto snov. Prihitijo so pazniki. Ne vem od kje. Zadaneva jih z izbljuvki. Vsi so instantno mrtvi. Brezumno hodiva okoli, najdeva tudi zapornike, tudi njih sva pomorili.

Končno sva omagani odšli. Stefani mi predlaga, da se vrneva v hotel, kjer smo bili nastanjeni s sošolci. Strah me je bilo, kaj če še njim storiva kaj hudega.
Stefani me je pomirila. Naju so zapustili vsi znaki bljuvanja in agresije, torej je konec okužbe.

Ko sva prišli v hotel, je sprva kazalo, da ni nič narobe.
Naročiva večerjo, nakar brez kakršnega koli znaka začneva bruhati. Tokrat zeleno sluz, pravzaprav ne sluz, kar navadno bruhanje. Vendar ni navadno. Kislina je. Pobruhava natakarico in ta Natakarica katero sva pobruhali se pred najimi očmi spremeni v kupček zelenega šmrklja.
Zaskrbelo me je, vendar se nisva mogli ustaviti. Od najinega bruhanja so se začele topiti stene in tla.


Od hudega se prebudim. V ustih okus bruhanja.

Pogledam levo desno. Povoham blazino in celo posteljo. Preverim sobo. Tudi pes ni bruhal.

mačice

Sanjala sem, da mi je prijateljica nasula pikapolonic v kosmiče z mlekom za zajtrk.

Ko sem iskala najbolj hrustljave, so se iznenada spremenile v mačje mladiče. Lovila sem jih z žlico po skledi.

Veliko mi jih je pobegnilo.

veliko razmišljam o tebi. kaj sva si dala in kaj sva si vzela.

ničesar se ne domislim. prazna sva.
mislim nate, ker te ne potrebujem več. vendar te vedno potrebujem. tiha žerjavica si, ki tli v v meni.

razmišljam, da te nikoli več ne želim videti
ker bi te želela poljubiti na ulici
iz stiska roke bi nastal poljub
klofuta bi te odnesla naravnost v mojo posteljo


ne želim si te več, ker sem ob misli nate mehka
kot puding bi se razlezla v tvoja usta

potopila bi se v tvoj najlepši obraz
umrla za vekomaj

namesto da živim to navidezno smrt brez tebe




https://www.youtube.com/watch?v=-uJ61jgFCMM

Asja

Vem točni trenutek

Ki je zadonel

Ko nisem bila vec tvoja

Ti si ga zaslisal prej

Že prej ti je rohnel v srce

Jaz pa sem sedaj našla novega otroka

Nov

Smisel da ga dam vsakdanu

Ker si ti ze odrasel

In ne rabiš več mamic

Jaz pa sem svojo maternico ponudila trenutku

Lepi sliki

Čutim jo bolj

Kot se kdaj čutila tebe

Zdaj vem

Zdaj so najini pogovori brezpredmetni

Zdaj ti odpuščam 

In te ljubim na daljavo, za vedno

Vedno bos manjkajoči del

Pa vendar si me dopolnil in zdaj bom lahko cela

In ljubila tako

Kot ti nisem znala pokazati

Odhajam z  zahvalo

Velike ljubezni nas vendarle nečesa naucijo