sreda, 11. junij 2014

rosa

Razočaranje ob spoznanju, da si vedno drugi, in vedno hujši.
(Tisti slabši.)

Ampak jaz sem samo pasme druge, 

v osnovi smo vse iste psice.



Moja ljubezen je država, ki jo uničujejo nesoglasja njenih ljudi in dolgovi.
Vsakokrat je potrebno odtrgati del mene, da se poteši neskončen ego tožnikov.

Planila sem.
Šele sedaj, v polnem skoku, vidim ostre konice, nastavljene na cilju.Preutrujena sem se ponovno reševati. Raje bom počasi umirala, četudi me zbuja le špik stražarjev, ki preverja

če sem sploh še živa.




sreda, 14. maj 2014

Star piškot na mladem telesu

Nenadoma, neskončna tišina.

Koprneča tišina. 
Praznikav vonj kave. 
Napol odgrnjene zavese. 
Modrice od nekoč skupaj zvezanih teles. 
Plesnivi spomini razmazani po neopranih rjuhah. Spomine se je v tisti sobi vohalo kot star perverznež vonja hlačke mladih gospodičen.
Vsak vdih me je napolnil z vodo. Zajemala sem polna pljuča jeze in se dušila. 

Nenadoma, silovit pok.
Atmosfero je predrl.
Morala se se spljuvat, zadihana, vse je letelo nizko, pod pasom. Brizgalo je vroče kot v peklu, dokler nisem omahnila nazaj, korak pred kričavo senco prepada, ki je vabila vase. Vame se je zaganjalo neskončno ptic vseh barv in nestrpno plahutajočih kril, gledala bi jih, pa me je bilo strah, da mi ne izkljujejo oči.


Vkljenjena v krivdo in v poželenje, izstradana od različnih gospodarjev, sem polizala verige.
Zato je bilo tudi finovino trpkega okusa, še en pljunek v blagozvočje mojega razočaranja.




četrtek, 6. marec 2014

DOGGY TREATS

ODKAR SPOZNAVAM VEČ KUŽKOV 

MAM VSE BOLJ UMAZANE HLAČE


več jih je bilo 
ni prostora omenjati vseh
tudi smotrno ni

dva sta bila drugačna
meni podobno dlako sta imela 
rada sem ju božala 
rada v usta polagala meso
ju gledala v žalostne oči
čohala za ušesi
potipala smrček



in zaradi obeh sem užaljena

prvi razume svet in ne razume mene

in drugi ne razume kako stvari potekajo 
(mladič je še) 
(odrasel bo)

takrat bo razumel svet in razumel, da pravzaprav ne razume mene

takrat jima bo to skupno


da sem obema le navadna psica

četrtek, 27. februar 2014

Samnina

Včasih mi iznenada telo napolne MEHKA VODA

začutim jo 
najprej v prstih na nogah
(dviga se)

medenici
trebuhu
nato me začne dušiti v prsih
dokler končno ne najde poti ven 
skozi solzne kanale

če me vidi pes 
mi prinese palico

ljudje pa grejo mimo sklonjenih glav
in mi želijo vse dobro

sreda, 19. februar 2014

SAM(O)SARA

Na dan napišem 
3-4 sezname (poskušam vsak dan različne)
označim 7-10 receptov (za sladko in slano)
pogledam 1-2 epizodi nečesa resnega
in 4-6 episod Frasierja pred spanjem ali ko kuham, ker ga ne rabim gledat, in se lahko pritajeno hahljam, ko ulovim šalo
povadim 4-5 kanjijev (in vse takoj pozabim)
spijem 3-4 kave (turške in instant)
potihem rečem kakšen stavek v francoščini in si mislim, oh! kako sem fina
si namislim 5-6 novih ljudi, ki me sovražijo
se pokesam za 7-13 stvari, ki sem jih storila (odvisno, kako počasen dan imam)
poskusim narisat 2-3 slikice (vse vržem stran, ker so slabe)
potožim 3-5 prijateljem, kako težko mi je
poskušam potolažit 2-3 prijatelje, katerim je prav tako težko




in neštetokrat pomislim nate

če bi vsakič, ko pomislim nate, pojedla košček čokolade, ne bi bila nič debelejša, ker neodvisno od tebe pojem veliko čokolade
nikoli te nisem obtožila, da zaradi tebe več pijem, ker sem že od nekdaj veliko pila in bila že nekaj časa zelo žalostna
zato tudi nisi kriv, da sem žalostna


ti nisi pravzaprav nihče
samo še en obraz in novo ime v ciklu v katerem potujem

in tako pač vsak dan 
dodam nov seznam 

torek, 19. november 2013

Such miss wow very love



počasi bi te poklicala rumeno bi zdrsnil moj glas pod tvoje rjuhe in se slinasto razvlekel po tvojem toplem trebuhu razbobnala bi jutro iz tvojih plamenečih oči in se tesno privil v večer in bila tako bliže

Vonju bazena

torek, 12. november 2013

Lit de Procuste

Mantra:



Tudi danes ne krivim nikogar


ker ne smem kriviti nikogar

in ker ne smem kriviti nikogar krivim pravzaprav kar vse


...ker ne smem nikogar


in ni nihče ničesar kriv.



Ulegla se je nazaj v posteljo. Nekajurno samo-motiviranje ni imelo pravzaprav nikakršnega učinka. Ulegla se je torej nazaj in se zazrla v strop. Brezveze je bil, bel. Itak je bilo vse brezveze, strop, glasba, filmi, prijatelji, življenje, it se polulat, kej pojest  -ker je blo itak vse isto, brezveze je ratalo še celo mal podrkat telefon.

In ko se je torej ulegla nazaj, je tako zatopljeno razmišljala o tem, kako brezveze je vse,  ker je bilo to vse, o čemer je sploh še razmišljala, da ni takoj opazila, da tam na mestu njene postelje pravzaprav ni bilo več postelje ampak ogromen bazen (za 2, ker je bila tud postelja za 2) zdrizaste driske, take s koščki neprebavljene hrane, in ta gnus-sluz jo je na vsak način hotela nahitro posrkat vase. 
"Aaaaah ne spet dons no."
Nihče ji ni odgovoril, kot že tolikokrat poprej, celo lastni drugi jaz, ki je ponavadi pravi glasni nebodigatreba, jo je danes zapustil.
"Nagravžna si". Spet je čakala. 
"Mogoče si pa še noseča povrh vsega. Mogoče boš dobila svoje pravo pravcato lastno malo bitje. Da še njega uničiš. Da se poserješ še na njegov lajf."
Sklenila je roke v molitev, da vidi če Bog je. Če Bog je, bo zakrvavela in če Bog je, jo bo danes morda kdo poklical, zato je dala še telefon naglas.
Nikoli je ni nihče poklical.

Ne, to ni res. Enkrat letos se je dobro počutila, in takrat jo je nekdo poklical, in jo spomnil na stvari, zaradi katerih je bila poprej žalostna.

Danes torej ne bo ta dan, saj se ni niti najmanj dobro počutila.