Razočaranje ob spoznanju, da si vedno drugi, in vedno hujši.
(Tisti slabši.)
Ampak jaz sem samo pasme druge,
v osnovi smo vse iste psice.
Moja ljubezen je država, ki jo uničujejo nesoglasja njenih ljudi in dolgovi.
Vsakokrat je potrebno odtrgati del mene, da se poteši neskončen ego tožnikov.
Planila sem.
Šele sedaj, v polnem skoku, vidim ostre konice, nastavljene na cilju.Preutrujena sem se ponovno reševati. Raje bom počasi umirala, četudi me zbuja le špik stražarjev, ki preverja
če sem sploh še živa.
sreda, 11. junij 2014
sreda, 14. maj 2014
Star piškot na mladem telesu
Nenadoma, neskončna tišina.
Koprneča tišina.
Praznikav vonj kave.
Napol odgrnjene zavese.
Modrice od nekoč skupaj zvezanih teles.
Plesnivi spomini razmazani po neopranih rjuhah. Spomine se je v tisti sobi vohalo kot star perverznež vonja hlačke mladih gospodičen.
Vsak vdih me je napolnil z vodo. Zajemala sem polna pljuča jeze in se dušila.
Nenadoma, silovit pok.
Atmosfero je predrl.
Morala se se spljuvat, zadihana, vse je letelo nizko, pod pasom. Brizgalo je vroče kot v peklu, dokler nisem omahnila nazaj, korak pred kričavo senco prepada, ki je vabila vase. Vame se je zaganjalo neskončno ptic vseh barv in nestrpno plahutajočih kril, gledala bi jih, pa me je bilo strah, da mi ne izkljujejo oči.
Vkljenjena v krivdo in v poželenje, izstradana od različnih gospodarjev, sem polizala verige.
Zato je bilo tudi finovino trpkega okusa, še en pljunek v blagozvočje mojega razočaranja.
Koprneča tišina.
Praznikav vonj kave.
Napol odgrnjene zavese.
Modrice od nekoč skupaj zvezanih teles.
Plesnivi spomini razmazani po neopranih rjuhah. Spomine se je v tisti sobi vohalo kot star perverznež vonja hlačke mladih gospodičen.
Vsak vdih me je napolnil z vodo. Zajemala sem polna pljuča jeze in se dušila.
Nenadoma, silovit pok.
Atmosfero je predrl.
Morala se se spljuvat, zadihana, vse je letelo nizko, pod pasom. Brizgalo je vroče kot v peklu, dokler nisem omahnila nazaj, korak pred kričavo senco prepada, ki je vabila vase. Vame se je zaganjalo neskončno ptic vseh barv in nestrpno plahutajočih kril, gledala bi jih, pa me je bilo strah, da mi ne izkljujejo oči.
Vkljenjena v krivdo in v poželenje, izstradana od različnih gospodarjev, sem polizala verige.
Zato je bilo tudi finovino trpkega okusa, še en pljunek v blagozvočje mojega razočaranja.
četrtek, 6. marec 2014
DOGGY TREATS
ODKAR SPOZNAVAM VEČ KUŽKOV
MAM VSE BOLJ UMAZANE HLAČE
več jih je bilo
ni prostora omenjati vseh
tudi smotrno ni
dva sta bila drugačna
meni podobno dlako sta imela
rada sem ju božala
rada v usta polagala meso
ju gledala v žalostne oči
čohala za ušesi
potipala smrček
in zaradi obeh sem užaljena
prvi razume svet in ne razume mene
in drugi ne razume kako stvari potekajo
(mladič je še)
(odrasel bo)
takrat bo razumel svet in razumel, da pravzaprav ne razume mene
takrat jima bo to skupno
da sem obema le navadna psica
četrtek, 27. februar 2014
Samnina
Včasih mi iznenada telo napolne MEHKA VODA
začutim jo
najprej v prstih na nogah
(dviga se)
medenici
trebuhu
nato me začne dušiti v prsih
dokler končno ne najde poti ven
skozi solzne kanale
če me vidi pes
mi prinese palico
ljudje pa grejo mimo sklonjenih glav
in mi želijo vse dobro
začutim jo
najprej v prstih na nogah
(dviga se)
medenici
trebuhu
nato me začne dušiti v prsih
dokler končno ne najde poti ven
skozi solzne kanale
če me vidi pes
mi prinese palico
ljudje pa grejo mimo sklonjenih glav
in mi želijo vse dobro
sreda, 19. februar 2014
SAM(O)SARA
Na dan napišem
3-4 sezname (poskušam vsak dan različne)
označim 7-10 receptov (za sladko in slano)
pogledam 1-2 epizodi nečesa resnega
in 4-6 episod Frasierja pred spanjem ali ko kuham, ker ga ne rabim gledat, in se lahko pritajeno hahljam, ko ulovim šalo
povadim 4-5 kanjijev (in vse takoj pozabim)
spijem 3-4 kave (turške in instant)
potihem rečem kakšen stavek v francoščini in si mislim, oh! kako sem fina
si namislim 5-6 novih ljudi, ki me sovražijo
se pokesam za 7-13 stvari, ki sem jih storila (odvisno, kako počasen dan imam)
poskusim narisat 2-3 slikice (vse vržem stran, ker so slabe)
potožim 3-5 prijateljem, kako težko mi je
poskušam potolažit 2-3 prijatelje, katerim je prav tako težko
in neštetokrat pomislim nate
če bi vsakič, ko pomislim nate, pojedla košček čokolade, ne bi bila nič debelejša, ker neodvisno od tebe pojem veliko čokolade
nikoli te nisem obtožila, da zaradi tebe več pijem, ker sem že od nekdaj veliko pila in bila že nekaj časa zelo žalostna
zato tudi nisi kriv, da sem žalostna
ti nisi pravzaprav nihče
samo še en obraz in novo ime v ciklu v katerem potujem
in tako pač vsak dan
dodam nov seznam
3-4 sezname (poskušam vsak dan različne)
označim 7-10 receptov (za sladko in slano)
pogledam 1-2 epizodi nečesa resnega
in 4-6 episod Frasierja pred spanjem ali ko kuham, ker ga ne rabim gledat, in se lahko pritajeno hahljam, ko ulovim šalo
povadim 4-5 kanjijev (in vse takoj pozabim)
spijem 3-4 kave (turške in instant)
potihem rečem kakšen stavek v francoščini in si mislim, oh! kako sem fina
si namislim 5-6 novih ljudi, ki me sovražijo
se pokesam za 7-13 stvari, ki sem jih storila (odvisno, kako počasen dan imam)
poskusim narisat 2-3 slikice (vse vržem stran, ker so slabe)
potožim 3-5 prijateljem, kako težko mi je
poskušam potolažit 2-3 prijatelje, katerim je prav tako težko
in neštetokrat pomislim nate
če bi vsakič, ko pomislim nate, pojedla košček čokolade, ne bi bila nič debelejša, ker neodvisno od tebe pojem veliko čokolade
nikoli te nisem obtožila, da zaradi tebe več pijem, ker sem že od nekdaj veliko pila in bila že nekaj časa zelo žalostna
zato tudi nisi kriv, da sem žalostna
ti nisi pravzaprav nihče
samo še en obraz in novo ime v ciklu v katerem potujem
in tako pač vsak dan
dodam nov seznam
torek, 19. november 2013
Such miss wow very love
počasi bi te poklicala rumeno bi zdrsnil moj glas pod tvoje rjuhe in se slinasto razvlekel po tvojem toplem trebuhu razbobnala bi jutro iz tvojih plamenečih oči in se tesno privil v večer in bila tako bliže
Vonju bazena
torek, 12. november 2013
Lit de Procuste
Mantra:
Tudi danes ne krivim nikogar
ker ne smem kriviti nikogar
in ker ne smem kriviti nikogar krivim pravzaprav kar vse
...ker ne smem nikogar
in ni nihče ničesar kriv.
Ulegla se je nazaj v posteljo. Nekajurno samo-motiviranje ni imelo pravzaprav nikakršnega učinka. Ulegla se je torej nazaj in se zazrla v strop. Brezveze je bil, bel. Itak je bilo vse brezveze, strop, glasba, filmi, prijatelji, življenje, it se polulat, kej pojest -ker je blo itak vse isto, brezveze je ratalo še celo mal podrkat telefon.
In ko se je torej ulegla nazaj, je tako zatopljeno razmišljala o tem, kako brezveze je vse, ker je bilo to vse, o čemer je sploh še razmišljala, da ni takoj opazila, da tam na mestu njene postelje pravzaprav ni bilo več postelje ampak ogromen bazen (za 2, ker je bila tud postelja za 2) zdrizaste driske, take s koščki neprebavljene hrane, in ta gnus-sluz jo je na vsak način hotela nahitro posrkat vase.
"Aaaaah ne spet dons no."
Nihče ji ni odgovoril, kot že tolikokrat poprej, celo lastni drugi jaz, ki je ponavadi pravi glasni nebodigatreba, jo je danes zapustil.
"Nagravžna si". Spet je čakala.
"Mogoče si pa še noseča povrh vsega. Mogoče boš dobila svoje pravo pravcato lastno malo bitje. Da še njega uničiš. Da se poserješ še na njegov lajf."
Sklenila je roke v molitev, da vidi če Bog je. Če Bog je, bo zakrvavela in če Bog je, jo bo danes morda kdo poklical, zato je dala še telefon naglas.
Nikoli je ni nihče poklical.
Ne, to ni res. Enkrat letos se je dobro počutila, in takrat jo je nekdo poklical, in jo spomnil na stvari, zaradi katerih je bila poprej žalostna.
Danes torej ne bo ta dan, saj se ni niti najmanj dobro počutila.
Naročite se na:
Objave (Atom)
